ŽENSKE, DAJMO NEKAJ NASE!
Drage moje, tokrat z vami delim še aktualno kolumno, ki je bila objavljena v reviji L&Z. Zakaj? Zato, ker sem prejela najo predvsem pozitivne komentarje in odzive. Res sem vesela, da moje pisanje ne ostaja neopaženo in da z mano delite tudi svoje misli.
Hvala vam za zaupanje in se beremo v prihodnji številki, ki bo že kmalu z nami - Vami!
Vaša Miša
ŽENSKE, DAJMO NEKAJ NASE!
Priznam, nisem ljubiteljelj zime. Še manj tega, da se temperature zunaj spustijo pod ledišče. Zame je zima vse, kar je pod 20 stopinj celzija. Sploh pa, ko moram japonke ali sandalčke zamenjati z debelejšo obutev in kratke rokave z zimsko jakno. Še večja težava (no če se lahko tako izrazim) je menjava letno/zimske garderobe. Ko lahke chino hlače znova zamenjajo nekoliko debelejše in ko nervozno preiščem vse predale, da najdem rokavice za hčerko in naušnike zame. Pa kljub vsemu se vedno potrudim, da se uredim, preden zapustim udobje svojega doma. Saj ne rečem, vsi smo radi “na komot”. V domači trenerki, raztegnjenih pulovrih in šlapah, ali mikici in jeans hlačah. Ampak ne morem pa verjeti, kako zelo se je razpasla manija ženskih pajkic. Grem na pošto, sredi dneva… pred mano gospodična v športnih pajkicah. Morda športa si rečem in jo premerim od glave do pete. Ne, ta ne športa.
Grem v trgovino in srečam en kup športnih pajkic. Grem v pekarno… spet športne pajkice. Vse povsod jih vidim. Madona si rečem. Ženske so postale zelo ozveščene in čedalje bolj pogosto športajo. V športnih pajkicah,…. Pa res?
No, nositeljice teh športnih pajkic niso nič sramežljive. Ponosno jih nosijo z vsemi svojimi odvečnimi in neodvečnimi kilogrami. Verjamem, da so udobne, ampak zgledajo okusno v trgovini z živili? Moje mnenje je, da so športne pajkice pač oprema, ki jo imaš na fitness, ali pa na neko športno rekreacijo. Jogo, ali meditacijo, tenis, tek… Ne pa, da jih nosiš, ko se odpraviš v trgovino po nakupe. Pa ne mešam zdaj legic – tistih ko jih imaš tuniko, ali pa kakšno oblekco. Mislim tiste, pisane športne pajkice.
Da se vrnem nazaj na zgodbo. V tistem trenutku vseh morečih pajkic okoli mene, se vrnem nazaj v zgodovino. K moji pokojni babici Hildi. Spomnim se, kako urejena ženska je bila. Vedno sem jo občudovala, kako se je skrbno naličila in uredila vsakič, ko je odšla od doma. Pa najsi je to bilo le do bljižne trgovine po kruh ali mleko. Rdečilo na ustnice, namazane obrvi, trepalnice in nakit na rokah. Skrbno urejena pričeska v stislu Grete Garbo, krilo in petke. Nikoli, ampak res nikoli je nisem vidla v trenerki zunaj štirih sten domačega stanovanja. Čeprav jo je doma nosila. Pa to še zelo rada. Tudi če je morala zgolj po pošto, ona se je uredila. In tako je bilo prav. Tako so bile naučene starejše generacije. Ženske so bile ženstvene, bile so lepe, urejene, ponosno so nosile to, kar so dale nase. Kaj pa današnje ženske? Se znamo urediti? Znamo se. Zelo osveščene smo, kar se tiče mode in lepote. Sprmeljamo vse aktualne smernice, kritiziramo modne kreatorje in posegamo po številnih pripomočkih, ki bi nas naredile še lepše. Nekatere v tem celo pretiravajo, med tem, ko spet drugim to nič ne pomeni. Ali pa se zdaj, v času Korone iščejo novi izgovori. Saj smo doma. Nihče me ne vidi, nihče ne pride na obisk. Samo do trgovine skočim pa nazaj. Saj to pa sem ja lahko v pajkicah… In tako pride do tega.
Ženske kot je bila moja babica, bi se zdaj križale, pa če tudi niso bile verne. Dajmo, saj ni tako težko, dajmo nekaj nase, da se razvajamo. Da uživamo v svoji koži kajti takoj, ko se uredimo se počutimo veliko bolje. Veliko bolj samozavestno in uspešno. To je kot magnet, ki te potegne v drugačno samopodobo. Dajmo dopustiti, da iz nas zažari tista lepša ženstvena plat, ki se skriva. In da iz nas znova zasije tista notranja lepota. Naj nas beseda “komot” ne premami tudi v tem času, ko smo znova zaprti za štirimi stenami.
