Spomladansko branje - za vse ljubitelje knjig - April

Prihajajo sončni dnevi, ki so kot nalašč primerni, da znova najdemo energijo in čas za branje. Vsaj pri meni je tako, da me knjige posrkajo vase. Konec marca in v začetku aprila bom zagotovo med novostmi zajadrala med temi knigami, ki vam jih tokrat predstavljam. Kot prvo me je pritegnil že sam naslov romana španskega pistalja Ivána Repile – Deček, ki je Atili ukradel konja. Angleški kritiki so ga označili zamojstrovino na 110 straneh.

Parabola o solidarnosti bo pri meni takoj na vrsti po tistem, ko bom prebrala nadaljevanje romana Jane Vagner – Preživeli. Potem pa me čaka še Slepar – delo Javier Cercasa.

Najbolj pa se veselim Leila Slimani in njene trilogije Dežela drugih. Leilo sem brala že predlani na morju. Njen roman Uspavanka se me je tako zelo dotaknil, da ga priporočam v branje.

Podrobnejši opisi knjig pa spodaj v nadaljevanju.

Veliko veselja v branju vam želim!




DEŽELA DRUGIH

Leila Slimani

Francoska pisateljica maroških korenin Leila Slimani, ki je zaslovela z romanom Uspavanka, se vrača s kompleksno zasnovano tridelno zgodbo o ljubezni med Mathilde in Aminom, Alzačanko in maroškim vojakom v francoski vojski. V prvem delu družbenozgodovinske trilogije se Mathilde in Amin leta 1944 spoznata in zaljubita, po koncu druge svetovne vojne se preselita v Maroko in si ustvarita dom v Meknesu. Amin se loti kmetovanja in posli sčasoma stečejo, a Mathilde v Maroku dušijo togi običaji, samota, tujstvo in pomanjkanje. Domače konflikte spremljajo vse večja nesoglasja med koloni in domačini, ki nazadnje pripeljejo do hudih političnih nemirov, v katerih resne posledice utrpi tudi Aminova družina. Leila Slimani se v trilogiji loteva vprašanj (post)-kolonizacije in položaja žensk v Maroku od 50. let prejšnjega stoletja do danes; prva knjiga se tako konča z boji za maroško neodvisnost, drugi in tretji del pa bosta bralce popeljala prek obdobja avtoritarne vladavine Hasana II. do 21. stoletja.



PREŽIVELI

Jana Vagner

V nadaljevanju uspešnice Pandemija Anja z družino in parom iz sosednje hiše pred smrto­nosnim virusom zbeži iz Moskve. Po napornem po­tovanju, polnem nevarnosti, prispejo na cilj – otoček sredi jezera ob rusko-finski meji – v upanju, da so tam na varnem ...


Nevarnosti, kakršne so srečevali na poti, resda ni več, čakajo pa jih nove težave. Življenje v hišici je utesnjeno, napetosti se stopnjujejo, pritisk skupnega življenja je vse težje prenašati. Zaloge hra­ne kopnijo, bencina ni več, tako da ne morejo nikamor, približuje se zima in polašča se jih malodušje. Potem pa prihod trojice moških v hišo, najbližjo njihovi, v njih hkrati prebudi strah in močno željo po preživetju.


Prvenec ruske pisateljice Jane Vagner Pandemija je v Rusiji izšel leta 2011, naletel na odličen odziv kri­tikov in bralcev, nato še v več drugih državah, nazad­nje lani – ravno ob izbruhu epidemije covida-19 – tudi pri nas. V Rusiji so po romanu posneli televizijsko nadaljevanko, uspeh pa je avtorico opogumil, da je napisala nadaljevanje Preživeli. Pripovedna moč Jane Vagner tudi v drugem romanu ne popusti do konca.


MAGNETNI HRIB

Réka Mán-Várhegyi

Madžarska na prelomu tisočletja je prežeta z nasprotji – med moškimi in ženskami, liberalnimi izobraženci in konservativnimi vplivneži, privilegiranci in socialno ogroženo margino. Nekje na meji med madžarsko akademsko sfero in lokalno proletarsko skupnostjo krmarijo tudi obetavna mlada sociologinja Enikő, ugledni univerzitetni profesor Tamás in njuna študentka Réka.


V vrtincu njihovih odnosov se razgalijo individualne preteklosti in družbene travme, zakoreninjene v kolektivni zavesti naroda, ki sanja o velikih stvareh, boji pa se malih porazov.


Večkrat nagrajena madžarska pisateljica Réka Mán-Várhegyi v Magnetnem hribu odstira še vedno prisotne predsodke, ki pestijo madžarsko družbo, in marginalizirano žensko vlogo v madžarski patriarhalni hierarhiji. Roman so razglasili za osrednje madžarsko delo gibanja #jaztudi in mu leta 2019 podelili nagrado Evropske unije za književnost.


SLEPAR

Javier Cercas

Španski pisatelj Javier Cercas (1962), eno velikih imen sodobnega evropskega romanopisja, je zaslovel z Vojaki iz Salamine (2001). Glavni junak pričujočega romana iz leta 2014 je resnična oseba, ki še vedno živi v Barceloni, njegova zgodba, ki je pred leti razburila Španijo, pa tako neverjetna, da ob njej zbledijo najdrznejše romaneskne izmišljije.


Enric Marco je namreč desetletja veljal za avtentično pričo španske državljanske vojne in poosebljenje antifašizma, vse dokler se ni nenadoma izkazal za grandioznega lažnivca, ki so mu nasedli milijoni, vključno s politiki. Zato to ni le knjiga o Marcu, temveč o Španiji in Špancih, pravzaprav kar vseh nas.


»Prava zgodovina Španije je žalostna, niti malo junaška ali melodramatična, temveč siva, Marco pa si je zase in za svojo deželo izmislil prekrasno zgodbo, zgodovino junaštva, žrtev …«

Ne spreglejte: