top of page

So ljudje, ki berejo veliko, in so ljudje, ki ne berejo skoraj nič!

Sociologinja, avtorica člankov in knjige za najstnike O mozoljih, ljubezni in drugih nadlogah Urška Kaloper je našla svoje poslanstvo v delu, ki jo je pritegnilo že v otroštvu. Danes se kot knjižna urednica pri založbi Mladinska Knjiga sooča s številnimi literarnimi deli, med katerimi izbira tiste, ki jih bodo v roke vzeli bralci.

Urška, vaš vsakdanjik se vrti okoli pisanja in branja. Kako se človek ne naveliča listanja in branja po številnih tekstih, knjigah…?

Od nekdaj rada berem. Že v otroštvu sem bila vse dneve zakopana v knjige. Še zdaj včasih težko verjamem, da je to postal moj poklic – da se lahko v službenem času poglabljam v zgodbe, za katere sem morala prej iskati redke proste trenutke. Res niso vse zgodbe, ki jih dobim v roke v službi, tiste, ki bi jih vzela v roke tudi v prostem času, vendar me marsikatera preseneti in sem na koncu vesela, da sem jo bila “prisiljena” prebrati. Poleg tega globoko verjamem, da nam prav vsaka knjiga nekaj da, tudi če nam v nekem trenutku ne “sede” najbolje.


Kot knjižna urednica imate precej težko nalogo, in sicer na vas je, da ocenite, kakšna dela se bodo znašla med bralci. Kako poteka vaše delo in na podlagi česa prepoznate knjižne uspešnice?

Oh, če bi obstajal recept za to, potem bi bile vse knjige na tržišču uspešnice, založništvo pa cvetoča panoga! Pa vseeno, ni zgolj naključno, katere knjige izdamo. Na uredniško izbiro običajno vplivajo poznavanje občinstva, trendi v založništvu in zunaj njega, talent in obrtniška spretnost avtorja (povedano po domače: zna človek pisati ali ne), pri prevodih tudi uspeh knjige na tujem tržišču – in kanček hazardiranja. Meni pri tem pomaga zelo preprosto merilo: ali mi gredo kocine pokonci, ko prvič berem tekst, ali ne.

Se je kdaj že zgodilo, da vas je kakšno delo še posebej presenetilo? V smislu, da niste bili najbolj prepričani v njegov uspeh, kar pa se je potem izkazalo za nasprotno? (Po kakšnjem ključu prepoznate knjižni potencial?)

Seveda, marsikaj me je že presenetilo, in to v eno ali drugo smer – nekaj, kar bi se moralo “prijeti”, je pustilo mlačen vtis, nekaj, kar mene osebno ni prepričalo, pa je postalo hit. Ampak kot rečeno, nihče ne more uganiti vsega. Toda z nekaj občutka, znanja in izkušenj lahko kar hitro ločimo zrno od plev. Najboljšega in najslabšega ni nikoli težko prepoznati, težave so z vsem vmes; tisto včasih preseneti.

Veliko knjig prihaja na naše prodajne police iz tujine, kjer so že uveljavljene uspešnice. Je to pokazatelj, da bodo te knjige sprejeli tudi slovenski bralci?

Pogosto ja. Marsikateri tuji trend je osvojil tudi Slovence. Na primer nazadnje pobarvanke za odrasle. In avtorji, ki so uspešni v tujini: J. K. Rowling, Dan Brown ipd.

Kakšen je sploh v osnovi slovenski bralec – bralka? Kaj nas zanima in koliko danes še posegamo po knjigah? Kaj se najbolj bere in kakšne knjige so pri nas v ospredju?

Rekla bi, da tipičen bralec v resničnosti ne obstaja. So ljudje, ki berejo veliko, in so ljudje, ki ne berejo skoraj nič. Raziskave kažejo, da je enako z mladino, ki je menda enako segmentirana. Tudi tematska in žanrska področja, ki nas najbolj zanimajo, so zelo različna. Stalno občinstvo imajo ljubezenski romani, kakovostna literatura, kuharske knjige, priročniki za ročna dela, duhovna literatura, turistični vodniki in podobno. Se pa v zadnjih letih na vrhove slovenskih lestvic najbolje prodajanih in najbolj branih knjig vse pogosteje uvrščajo dela slovenskih avtorjev, kar me izjemno veseli. Vse bolj se krepi tudi segment knjig s psihološko in duhovno vsebino. Tu in tam pa na knjižni trg prinese še kak trenutni trend, kot že prej omenjene pobarvanke.

Kaj pa slovenski avtorji? Izdaja knjige pod okriljem založbe danes ni tako enostavna, kako sprejemate literaturo od še ne uveljavljenih domačih avtorjev? (Kašna domača literatura je v ospredju pri založbi MK in katere knjige se najbolj prodajajo?)

Kaj pa vem, mislim, da izdati dobro knjigo ni dandanes nič manj težko kot včasih. Uredniki dobimo veliko rokopisov (tako rečemo še neizdanemu besedilu; večina je kljub imenu dandanes napisana na računalnik) in moram reči, da vsa pregledamo, če že ne preberemo. Velika večina ni dovolj kakovostna za objavo ali pa je tema tako nišna, da težko najde mesto v splošnem programu, kakršnega ima založba Mladinska knjiga. Toda včasih med temi rokopisi najdemo prečudovite bisere. In zame pri mojem poklicu ni lepšega kot soustvarjati zanimivo izvirno knjigo z navdihujočim avtorjem, s katerim včasih stkem celo prijateljski odnos, ki traja še dolgo po izidu knjige! Da pa odgovorim še na drugi del vprašanja: Mladinska knjiga ima pester izbor knjig domačih avtorjev, in to vseh žanrov, od leposlovja do priročnikov; med njimi so priznani, nagrajeni, obetavni in brez izjeme zelo, zelo nadarjeni ljudje.

Kako hitro prepoznate potencial pisca in kako se lotite procesa, od prvega branja knjižnega rokopisa do izdaje knjige?

Običajno hitro prepoznam zelo slaba in zelo dobra dela, kot rečeno, težava je z vsem vmes. Ampak pri odločitvi mi vselej pomagajo kolegi uredniki, pa tudi sodelavci iz oddelkov prodaje in marketinga. Ko knjigo sprejmemo v program, kot rečemo točki, na kateri se vsi strinjamo, da smo v njej prepoznali kakovost, primernost in potencial, skratka, da nas je rokopis prepričal s kakovostjo in pristopom, se začne ustvarjalni del. Besedilo popravljamo; če je treba, prevedemo, pilimo stavke, rešujemo pomenske zagate, krajšamo, dopisujemo, vstavljamo mednaslove, poudarke in druge oblikovne rešitve, tudi spremne besede in promocijska besedila na platnici. Potem opravi svoje delo lektor, nato pa še oblikovalec, ki besedilo “prelomi” – združi besede in slike in ustvari podobo knjige. Sledi korektura, s katero zadnjič preverimo, ali je v knjigi vse, kot mora biti, potem pa jo oddamo v tisk. Iz tiskarne jo logistika spravi do končnega cilja, ko lahko rečemo, da je knjiga “izšla”.

Nedavno ste bili na predstavitvi knjige Ljubezen na terapiji avtorice dr.Veronike Podgoršek, ki sta jo skupaj oblikovali. Na kakšen odziv je naletela ta knjiga in kako je sprejeta?

No, Veronika je napisala knjigo, ki je bila že v osnovi odlična (in je več kot zadovoljila merilo, da moram ob branju dobiti kurjo polt!), potem pa sva jo skupaj le nekoliko strnili, ponekod poenostavili in poenotili in kar je bilo še takih reči. Oblikovalka Petra Jerič Škrbec in fotografinja Aleksandra Saša Prelesnik sta poskrbeli, da je lepa tudi na pogled. Mislim, da so tudi bralci prepoznali odlike te knjige, saj se je lepo prijela in se odlično prodaja; Veronika mi poroča, da zanjo dobi veliko pohval, in to me vsakokrat poboža po duši. Sicer pa jaz to knjigo podarjam vsem prijateljicam, ker mislim, da so v njej izjemno koristni nasveti za srečno partnerstvo in družino in da bi jo morale vse prebrati.

Kakšen žanr knjige je vam najljubši in bi morda izpostavili kakšno dobro knjigo, ki ste jo v zadnjem času prebrali?

Zasebno najraje berem leposlovje, morda zato, ker imam v službenem času na mizi večinoma priročnike (smeh). Večinoma najdem naslove zase v zbirkah Kapučino in Roman. V zadnjem času sta me navdušila Dickerjeva Knjiga o Baltimorskih in Nenavadno romanje Harolda Fryja Rachel Joyce, sem tudi velika ljubiteljica Kena Folletta. Trenutno imam na nočni omarici Hišo Ivane Djilas in komaj čakam Pod gladino Paule Hawkins. Sicer pa je moj najljubši pisatelj Nizozemec Arnon Grunberg.

Glede na to, da je poletje, katere knjige so obvezne za branje na plaži?

Vse, za katere med letom zmanjka časa (smeh). Tistim, ki imajo radi lahkotnejše čtivo, priporočam naslove iz zbirk Oddih, Strasti ali Kapučino. Ljubiteljem kriminalk zbirko Krimi. Zahtevnejšim bralcem zbirko Roman ali knjige Cankarjeve založbe. Če imate radi znanstveno fantastiko, poiščite zbirko Srednji svet. Tudi za otroke in mlade se najde žanrsko pestra izbira naslovov in avtorjev. Psihološke knjige so v zbirkah Ogledalo in Upanje. Vse knjigarne imajo lestvico najbolje prodajanih knjig, ki so lahko super bralno priporočilo, najdemo jo tudi v spletni knjigarni Emka ali na družabnih omrežjih. Knjigarne Mladinske knjige že več let pripravljajo poseben poletni izbor knjig, ki mu rečemo „poletno branje“, knjige pa so v prodajalnah izpostavljene na posebnih prodajnih „otokih“.

Spremljala sem tudi vašo kolumno v reviji Jana. Kako gledate na tiskane medije in zgodbe, ki jih bralci lahko berejo v takšnih oblikah?

Po izobrazbi sem novinarka in ljubim medije, zlasti tiskane. Vedno sem vesela, kadar me povabijo k sodelovanju, saj je tudi to ena tistih reči, ki je iz hobija prerasla v življenjsko strast. Vselej rada preberem dobro zgodbo, žalosti pa me, kadar so informacije nepreverjene in besedila slaba. Žalosti me tudi, da je delo v medijih vse manj cenjeno in vse bolj težaško in da je vse težje vzdrževati primerno kakovost.

Doma imate tri otroke. Kako izgleda vaše življenje izven knjižnih polic?

Če se hočemo izogniti knjižnim policam, moramo ven iz stanovanja, na izlet, na prosto – in to tudi radi delamo (čeprav za to niso nikoli razlog knjige (smeh)). Sicer pa se imamo neskončno radi, in potem je vse, česar se lotimo skupaj, neskončno fajn.

Comments


Ne spreglejte:

bottom of page