Dan posvečen ženskam
Pred nami je marec in kot vsak mesec je tudi ta poseben v svojem pogledu. Začne se z mednarodnim praznikom, ki je namenjen ženskam in njihovim pravicam. Si lahko predstavljate da še dobrih 200 let nazaj ženske niso imele pol toliko pravic kot jih imamo danes? Leta 1811 jim je komaj Avstrijski zakonik podelil pravico do dela. Pa še to le zgolj tistim ženskam, ki so bile poročene. Avstrija je bila v tem pogledu veliko bolj naprednejša kot recimo Francija in Nemčija, ki tega takrat nista dovoljevali. Pa kljub vsemu, ob rasti ženske ekonomske samostojnosti, še dolgo let po tem niso dobile enakopravnega položaja moškim, ki so kljub vsemu še vedno ostali glava družine in posledično odločali o vsem. Da o volilni pravici žensk ne izgubljamo besed. Želele smo si postati samostojne, številne so se borile da se je položaj žensk bistveno izboljšal. A žal smo danes še vedno v določenih obsegih diskriminirane. Recimo na trgu delovne sile so ženske še vedno v slabšem položaju kot moški in ob enakih kvalifikacijah prejemajo slabše plačilo. Po vrhu pa jih doma čaka še kopica gospodinjskih del, ki so moškim “tuja”. Torej če povzamem: delaš osem urni delovnik (bog ne daj da si kakšen s.p. ali druga pravna oblika, ki ti narekuje da je tvoj delovnik odvisen od številnih drugih dejavnikov) in nato te čaka še skrb za otroka, gospodinjska dela in vse ostalo kar sodi zraven. Tudi sama priznam, da sem zvečer, preden moja zvezdica zaspi, že pošteno utrujena in komaj čakam, da se zleknem na kavč in pogledam kakšno novo serijo. No toliko o tej ženski samostojnosti, na katero smo čakale stoletja. Kaj imamo od nje danes? Polno zaposlene v tempu, priguramo dan do večera, ko onemoglo pademo z vsemi štirimi od sebe. Saj ne vem če smo to v takem obsegu zares želele. Pa ne mislim jamrati. Raje se bom zakadila z mislijo v pretekla leta, ko smo osmi marec in materinski dan obeleževali tudi s številnimi dogodki.
Marec mi je vedno prinesel ne zgolj sonce, ampak tudi številne modne revije, ki smo jih namenili ženskam. Najlepše smo pripravljali na terasi znanega lokala Luft v Mariboru. Ob predstavitvi spomladanskih modnih kolekcij smo pogostili ženske s prav posebnimi sladkorčki. Mamice z otroci so uživale in mi smo se brezskrbno prepustili toku dogajanja. Zadnji dve leti nismo izvedli nobene modne revije s publiko, saj je glede na vse ukrepe nesmiselno prirejati tovrstne dogodke. Druga stvar pa je tudi ta, da trgovine nimajo neke pametne ponudbe, ki bi jo na tak način sploh še želele predstaviti. Mož je zadnjič prišel iz nakupovalnega središča in mi naročil, naj mu na spletu poiščem majice s kratkimi rokavi. Bil je v eni od trgovin in ponudba je bila tako izropana, da je bil čisto zaprepaden. “Še takrat ko hočem nekaj kupiti, ne morem, ker nimajo ne številk, ne pametne robe,” je godrnjal. Moj mož je še vedno zagovornik videno, poskušeno, kupljeno. Ne more se navaditi spletnega nakupovanja, zato to prepušča meni. In potem ko se zamislim ugotovim, da so res Koronske navade tiste, s katerimi so nam vcepili udobno spletno nakupovanje z domačega naslonjala. Vse in veliko več najdeš na spletu. Torej zakaj bi hodil v trgovino, če ti spletni portali dnevno pošiljajo znižanja in ponudbe njihovih kolekcij? Naročiš, poskusiš in vrneš če ti ni po godu. Pa še brezplačno ti pripeljejo in odpeljejo.
In potem se tukaj znajdemo še vsi tisti, ki smo zaradi tega prikrajšani. Kako to mislim? Vsi organizatorji dogodkov, ki smo dobesedno čez noč ostali brez dela. Vsi ostali pa brez druženj in sproščenih srečanj. Ob tem pa počasi začnem razmišljati tudi na vse trgovke v trgovinah s tekstilno industrijo, ki se počasi in uspešno že seli na svetovni splet. Številne trgovine bodo slej kot prej začele fizično zapirati svoja vrata in ali se kdo vpraša koliko ljudi bo ostalo brez dela? Koliko žensk (večina prodajalk v trgovinah je žensk) bo ostalo brez zaposlitve? Skok v prihodnost za mnoge ni ravno obetaven. In kaj nas je naučila zgodovina? Od iskanja pravic do dela, nas bo pripeljala do izgube možnosti dela. Nič kaj obetavno ne zveni vse skupaj mar ne?
Comments