Jesen je meni zlo ljub čas, saj na knjižne police po poletju pridejo nove knjižne zgobe. Tokrat sem izpostavila zanimiv, nekoliko drugačen nabor. Vsekakor opisi vlečejo k branju, za moje vtise pa spremljajte moj IG, kjer redno objavljam tudi objave o vtisih branja.
Zbirka kratkih zgodb Tadeje Krečič Scholten, urednice radijskih oddaj, književne in gledališke kritičarke, novinarke na 3. programu, programu Ars Radia Slovenija in prevajalke iz francoščine.
»Tadeja Krečič Scholten je pripovedovalka. Pripoveduje o ljudeh, starih, mladih, otrocih pa o ljudeh srednjih let, ki živijo na različnih koncih našega kontinenta, v različnih časih in različnih kulturnih okoljih, večinoma mestnih. A vse te okoliščine so obrobne, pripovedovalka jih omenja bolj mimogrede, da se njeni junaki, literarni seveda, ta bitja, spotoma med branjem nekako utelešajo pred nami. Kajti vse, kar se jim dogaja ali se dogaja z njimi, se dogaja v njihovi glavi. (…) Pripovedovalka iz svojega očišča z lahkoto in komaj opazno prestopa v jezik in miselni tok protagonistov in vanj elegantno, ne da bi se ta sploh zavedel, potegne tudi bralca. In tudi ko se vrača na izhodiščni pisateljski položaj, je to nevsiljivo, brez moraliziranja in kakšnih zaključkov, samo toliko, da nam, če je protagonist ravno umanjkal, še pove, kaj je bilo potem.« - Helena Koder
Tadeja Krečič Scholten (1961) je prvo kratko zgodbo Stara ljubezen ne zarjavi napisala pred nekaj leti in se z njo uvrstila med finaliste mlade literature Urška 2013. Na natečajih revije Mladika iz Trsta je leta 2019 dobila prvo nagrado za zgodbo Eter je slab prevajalec, leta 2018 tretjo in leta 2020 drugo nagrado. Še tri zgodbe so bile izbrane za objavo v reviji. Njena kratkoprozna besedila najdemo tudi v reviji Literatura in med literarnimi oddajami radia Slovenija.
Idejni razdor med Titom in Stalinom po drugi svetovni vojni je v bivši Jugoslaviji povzročil strogo preganjanje prosovjetskih somišljenikov in nazadnje privedel do ustanovitve zloglasnega koncentracijskega taborišča na Golem otoku. Tja je jugoslovanska oblast zapirala vse, ki so se jim zazdeli sumničavi, in se na otoku lotevala t. i. prevzgoje. V tem nevarnem času se v Beogradu znajde Lawrence Durrell, pozneje sloviti britanski pisatelj, takrat pa kulturni ataše in vohun britanskega veleposlaništva. Zaplete se v afero s svojo učiteljico srbohrvaškega jezika in ženo pomembnega političnega voditelja, in ko njegova ljubimka skupaj z možem pristane v taborišču, se Durrell spusti v tvegano politično igro.
Znani srbski režiser in pisec Goran Marković se v romanu Beograjski trio domiselno loteva enega najkrutejših poglavij jugoslovanske politične zgodovine. V kolažu dnevniških zapisov, pisem, uradnih poročil, zapisnikov in pričevanj sestavi pretresljivo zgodbo, v kateri vse do konca spretno prepleta fikcijo in resnico.
Južnokorejska pisateljica Han Kang (1970) je bila vse do leta 2016 poznana samo v svoji deželi, potem pa se je z Bookerjevo nagrado za najboljši prevedeni roman v hipu spremenila v eno večjih literarnih senzacij zadnjih let.
Njena Vegetarijanka (izvirnik je izšel leta 2007) je presenetljiva, že kar šokantno izpisana zgodba o tihi gospodinji, ki nenadoma vzame stvari v svoje roke in radikalno spremeni svoj način prehrane, s tem pa sproži nepredvidljiv val posledic in nenavadnih dogodkov. Čeprav na prvo branje morda nenavadna, je Vegetarijanka zastrašujoče univerzalna zgodba o skritih predelih človeške psihe, ki vam zleze pod kožo in tam ostane še dolgo po tem, ko ste knjigo prebrali.
»Ta južnokorejski roman je prava poslastica:senzualen, provokativen in nasilen, poln močnih prizorov, nenavadnih barv in vznemirljivih vprašanj.« - The Guardian
