top of page

Prazniki niso zgolj šunka, jajca in hren!

Velikonočni prazniki…


Prazniki, ki jih preživimo ob prostem ponedeljku imajo globji pomen, kot zgolj druženje ob bogato obloženi mizi.


Te dni se vse vrti okoli pisanke (velikonočne tradicije barvanja pirhov) in blagoslova. Mize so obložene z dobrotami med katerimi ne manjka šunke, pobarvane pisanke, domačega kruh in hrena. Tudi pri nas je enako, le da imamo še odlično makovo potico, ki jo speče moja tašča Silva. In takšne makove potice zagotovo še niste jedli!


Ob vsej hrani, ki nas v teh dnevih druži, pa je pomembna še družina, ki nas obdaja. Vsaka ima svojo tradicijo, svoje navade in običaje in pri moji je bilo tako, da smo velikočni zajtrk pojedli v nedeljo (po nedeljski maši).

Do danes je ta navada ostala enaka, prišla pa je še ena. Običaj po moževi strani.

Pri njih se družimo že dan poprej, torej ob sobotah. Danes nekoliko bolj cenim in spoštujem navade, ki jih imajo družine, kot sem to počela v mladosti. Starejši kot si, lažje dojemaš tiste prave pomene le tega, kar nas obdaja. In včasih bi si želel, da bi tudi drugi dojeli pojme tako, kot jih sam. A ji ne. Pa tudi to ni narobe. Pri "moji družini" bo letos manjkal moj stric in njegovi trije otroci. Ne bom se dotikala zgodbe zakaj, ker je precej groteskna. Kar sem hotela reči je to, kako pomembna bi nam morala biti družina. Tista družina, ki je jedro iz katere izhajamo. Ali prvotna “celica” našega obstoja.


Vsak od nas izhaja iz neke družine in vsak od nas, slej ko prej pride do neke nove prelomnice v življenju, kjer si ustvari svojo družino.

In na tej točki bi nam moralo biti pomembno to, da ohranimo ljubezen in odnos do naših staršev, bratov, sester...

V vsaki družini seveda obstajajo tudi t.i. “črne ovce”, ki se oddaljijo od svoje družine. Morda zaradi partnerjev, ki jih imajo in ne želijo biti del zgodbe iz katere izhaja posameznik. Morda zaradi ljubosumja, morda nevoščljivosti… morda je takšna zgolj njihova narava.

Sama menim, da to ni prav. Družina je vendarle tista, ki ti bo stala ob strani. V dobrih in slabih trenutkih. Družina je vendarle tista, ki bi ti morala stati ob strani...


Ampak, da ne bom preveč zajadrala z vetrom, bom moje misli zaključila s tem, da še vedno verjamem v družino in njen globji pomen. Verjamem da, ne glede na to, kakšne oblike je naša družina, je le ta kot celica tista, ki je jedro naše biti.


Pa lepe družinske praznike vam želim in predvsem to, da se imate radi in stopite skupaj, ko je to potrebno!


Še cenimo odnos do družine, naših staršev, starih staršev, bratov, sester…?

Ne spreglejte:

bottom of page