Velika večina ljubiteljev bučnega olja poznajo razliko med bučnim oljem in hladno stiskanim bučnim oljem. Kljub vsemu pa se na na nas obrača veliko strank, ki ne poznajo oz. ne vedo razlike med enim in drugim oljem. Včasih dobijo hladno stiskano bučno olje in menijo, da je pokvarjeno, ker nima takšne barve, vonja in arome. Ja, res je! Hlasno stiskano bučno olje je zgodba zase!
Bučno olje, ki mu pravimo tudi studenec mladosti, vsebuje vitamine, mikroelemente, kartinoide, redke aminokisline in druge. Olje je bogato tudi z visoko vsebnostjo delta-7-sterolov, ki deluje proti povečanju prostate (1g olja vsebuje 5mg). Večkrat nenasičene maščobne kisline v sodelovanju z drugimi učinkovinami pozitivno vplivajo na presnavljanje holesterola.
Visoka vsebnost vitaminov in mineralnih snovi pa pomaga pri odvajanju vode in koristi živcem, krepi mišičje in vezivno tkivo ter na splošno normalizira celično presnovo. Ščiti nas tudi pred prostimi radikali in preprečuje vse vrste poškodb, predčasno staranje, motnje v krvnem obtoku, arteriosklerotske spremembe, težave s prostato. Zelo učinkovito je tudi pri zdravljenju opeklin in ozeblin. Bučno olje lahko uživamo hladno, kot preventivno zdravilo, kot dodatek raznim jedem in solatam, lahko pa ga uporabljamo tudi za pripravljanje raznih toplih jedi, omak in slaščic.
Foto: Matjaž Tančič
Razlika med hladim in topilm stiskanjem
Toplo stiskanje
Štajersko prekmursko bučno olje
Pri toplem stiskanju oz. tradicionalnem postopku, se semena mehansko in termično obdelujejo. Najprej se v valjčnem mlinu zmeljejo, nato se v mešalcu umešajo z vodo (voda je tista, ki preprečuje, da bi se semena pri praženju zažgala, kar omogoča pridelavo 100% čistega olja), nato se v ponvah popražijo med 100°C in 110°C in na koncu stisnejo v stiskalnici.
Tako pridobimo olje, ki ima značilno temno barvo in gostoto, močno diši ter je intenzivnejšega okusa. Pri tovrstni predelavi, potrebujemo v povprečju 3 kg bučnih semen za 1l bučnega olja.
Hladno stiskano bučno olje
Postopek hladnega stiskanja je popolnoma drugačen. Tukaj se semena ne obdelujejo. Se pravi ni mletja, ni mešanja, ni segrevanja ali praženja, temveč se s posebno stiskalnico iz celega semena samo iztisne olje. Bistvo hladnega stiskanja je, da temperatura, ki nastaja zaradi pritiska v trenutku, ko stisnemo semena, ne presega 40°C.
Tako pridelano olje nima značilnosti toplo stiskanega olja, temveč je svetlejše barve, ni tako gosto, vonja skoraj nima oz. je zelo nežen, okus pa je prav tako zelo blag – kot da bi jedli surova bučna semena. Pri postopku hladnega stiskanja je tudi izkoristek bistveno manjši, saj potrebujemo za 1l olja, vsaj 6 kg bučnih semen.
Zaradi tovrstnega stiskanja olje v sebi ohrani vse vitamine (A, A1, B6, C, D, E) in minerale (kalcij, magnezij, fosfor, kalij, železo, mangan, selen in cink). Olje je lahko prebavljivo, ne draži želodčne sluznice, ne povzroča zgage ampak jo celo blaži - zato je še posebej priporočljivo tistim, ki imajo želodčne težave. Hladno stiskano olje znižuje plazemski holesterol, je prav tako zdravilno pri vseh vrstah opeklin in ozeblin, težavah s prostato, ter težavah s črevesnimi zajedalci. Zelo je bogato z vitaminom E, katerega organizem potrebuje za normalno delovanje živčnega sistema, vpliva na plodnost in koristi pri obnovi rdečih krvnih telesc.
