S hitrim razvojem tehnologije in naraščajočim številom spletnih trgovin se je dostavna industrija našla na nekem prelomnem mestu. Rok za dostavo je krajši, vedno več ljudi naroči izdelke na spletu, kurirji pa ne pošiljajo poštnih pošiljk po pošti, ampak po vsej državi neposredno do svojih vrat. Pogovarjali smo se z Yvesom Delmasom, glavnim operativnim uradnikom DPDgroup za Evropo o vseh novih izzivih. DPDgroup je druga največja mednarodna ladjarska družba v Evropi, ki vsak dan dostavlja več kot 4 milijone paketov v 230 državah.
Delmas nam je povedal o novih trendih in izzivih, s katerimi se srečujejo v svetu dostave in o prihodnosti samega dela. Poleg Delmasa smo se pogovarjali tudi z Igorjem Jakovljevićem, regionalnim direktorjem Hrvaške in Slovenije, ki nam je pokazal nove načrte, ki jih ima podjetje za Slovenijo, pa tudi kakšna je vloga Slovenije na prihodnjem trgu dostave paketov.
Ali lahko prosim razložite nekaj trendov, ki so se pojavili v paketni dostavi v zadnjih nekaj letih?
Delmas: Največji trend je vsekakor rast podjetja B2C, kar pomeni, da izdelke neposredno iz podjetja posredujemo uporabniku, ki trenutno predstavlja polovico naših dobav. V zadnjih nekaj letih je bilo večino našega poslovanja B2B dostava, tj. Dostava pošiljk iz ene družbe na drugo. Na ta trend je najbolj vplivala rast elektronskih trgovin, kjer je eden od razlikovalnih dejavnikov uspeha postala dostava. Trenutno obstaja DPD na dveh trgih. Ena dostava je iz Kitajske in drugih držav na svetu, kjer mora paket čakati približno tri tedne, drugi evropski hitri trg, kjer se povečuje povpraševanje po nujni dostavi. Pred tremi leti se je dostava naslednji dan smatrala za premium storitev, danes pa je postala standardna storitev. Premium storitev trenutno velja za dostavo v istem dnevu. Na primer, na Kitajskem ena od največjih elektronskih trgovin zdaj dobavlja 50 odstotkov svojih pošiljk v istem dnevu nakupa.
Katere so največje ovire, s katerimi se soočate v vašem podjetju, kot CEO DPD?
Delmas: Vse več je konkurence, kar je na eni strani dobra stvar, saj nas spodbuja, da smo nenehno boljši. Vendar pa tega ne bi poimenoval kot oviro, temveč kot izziv. Eden takšnih so predvsem spremembe terminov v obremenjenih dvevih v letu. Pred desetimi leti je bil vrhunec le v času božiča. Zdaj se začne v novembru s črnim petkom in kasneje s Cyber ponedeljek, zato pride božič in januar, ko se v modni in tekstilni industriji pojavijo veliki popusti. Vrh ne traja več kot en teden, ampak tri mesece! Število pošiljk se v tem času podvoji, vsi uporabniki pa pričakujejo, da bo njihova dostava pravočasno, saj jih vsakič dobi.
Drug izziv je iskanje delovne sile. V zahodnoevropskih državah, kot sta Nemčija in Švica, je brezposelnost precej nizka, zato ne moremo najti dovolj ljudi, ki želijo delati kot vozniki, čeprav nudimo dobre pogoje in plače. Enaka situacija je v Sloveniji, kjer imamo nekaj težav pri iskanju novih voznikov že nekaj časa.
Zadnji izziv je dostava v velika mesta. Omejitve za vstop v mestno jedro, množice mest, ureditev vozil, ki lahko vozijo v delu mesta, so samo nekateri izzivi, ki nas spodbujajo, da vlagamo v drugačen način poslovanja. V središču mesta uporabljamo ekološka vozila, gostinstvo vozi na kolesih, naredimo vse, kar potrebujemo, da se prilagodimo novemu načinu urbanističnega načrtovanja. To je že prisotno na Nizozemskem, v Franciji in v Nemčiji, pa tudi v Sloveniji. V Ljubljani smo pred nekaj leti začeli sodelovati z kolesarskim podjetjem in trenutno imamo štiri kolesa za dostavo v Ljubljani. Isto načelo pokrivanja mestnega središča naj bi se naslednje leto izvajalo v Mariboru.
Gospod Jakovljevic, kako Slovenija stoji na celotnem trgu glede dostave paketov?
Jakovljević: Tržne razmere za Slovenijo zelo obetajo. Slovenski trg je najmanjši v Evropi, vendar je zelo zrel. Po podatkih iz leta 2015 se je kurirski trg povečal za 8 do 10 odstotkov, medtem ko je BDP v Sloveniji dvakrat presegel. Pošiljke DPD se v Sloveniji več kot v drugih evropskih državah povečujejo, prav tako pa tudi splošni trend povečanja dostave paketov neposredno uporabnikom. Trenutno smo sposobni uravnotežiti najvišjo kakovost in primerno ceno. Nismo najcenejša družba v državi, vendar želimo biti najboljša družba glede na ceno in kakovost.
Ali obstaja možnost za razvoj dobavne industrije v Sloveniji?
Jakovljević: Slovenija ima zelo stabilen gospodarski položaj in mednarodno proizvodnjo, ki sta dva glavna kazalnika, da gospodarstvo raste. Posledično raste potrošnja potrošnikov, kar je zelo dober znak za našo industrijo. Ne samo pri neposredni dostavi paketov strankam, temveč tudi pri izmenjavi pošiljk med podjetji. Poleg tega veliko število avtomobilskih podjetij uporablja naše storitve za prevoz rezervnih delov.
Ali ima Slovenija potencial, da postane boljša?
Jakovljević: Velika prednost Slovenije je njegova lokacija. Slovenija je zelo blizu našim največjim trgom, Avstriji in Nemčiji, zato ima možnost hitrejšega tranzita ali možnost dostave paketov v istem dnevu, ko je naročeno. To je tisto, kar iščejo kupci, Slovenija pa je kompaktna država in z logističnega vidika je veliko lažje ponuditi hiter servis v njem. Delovnei naloge olajšuje tudi kakovostna struktura cest in želim poudariti, da nameravamo prihodnje leto uvesti hitro dostavo z letalom, tako da bomo združili naš tradicionalni cestni način dostave paketov z ekspresnim letalsko dostavo ampak o tem bi več, k obo project pripravljen.
Ali trg dostave paketov v Sloveniji raste, glede na število dostavljenih paketov?
Jakovljević: V Sloveniji se je število pošiljk povečalo za 20 odstotkov, pri enakem odstotku pa se je povečal obseg izvoza. Trenutno dnevno v Sloveniji dostavljamo med 12 in 14 tisoč pošiljk, lansko leto pa smo dostavili okrog dva milijona paketov, polovica teh pošiljk pa paketov B2C.
Kakšni so vaši načrti za Slovenijo v prihodnosti?
Jakovljević: V naslednjih dveh letih nameravamo vložiti ogromne vire v razvoj infrastrukture. Cilj je v dveh letih zgraditi novi, glavni center v Ljubljani, kar nam bo omogočilo, da ponujamo pakete hitreje in hitreje ponoči, z novo tehnologijo. Gre za kapitalsko naložbo, vendar nameravamo nadaljevati z izvajanjem vseh novih aplikacij in inovacij, ki se izvajajo na ravni skupine DPD, hkrati pa uvajamo nekatere notranje inovacije, ki se zahtevajo na lokalnem trgu.
Če se vrnemo nazaj na globalno sliko zdaj. G. Delmas. Ali prilagajate svojo ponudbo in nove izdelke glede na posebnosti lokalnega trga?
Delmas: Naš cilj je biti podjetje brez meja, zato si prizadevamo za isto ponudbo v vseh državah za domačo in mednarodno pošiljko. Vsak od naših uporabnikov mora imeti isto storitev. Včasih pa je neizogibno, da imajo nekatere države posebnosti. Recimo, nekatere zahodnoevropske države imajo možnost dati super blagovno znamko, medtem ko druge še nimajo. Vendar pa je v zvezi z inovacijami in storitvami vsaka država enaka obravnava. Želimo, da nas vidimo kot mednarodnega operaterja z enako dobavo za vse naše uporabnike.
Kakšni so vaši načrti na svetovnem tržišču?
Delmas: kot globalno strategijo želim utrditi svoj podpis v Evropi. Smo drugi največji v Evropi, številka ena v Evropi za dostavo cest z 25-odstotnim tržnim deležem, med prvimi trije operaterji v 15 evropskih državah. Imamo eno zelo dobro osnovo in želimo negovati naše delo v Evropi. Istočasno želimo biti globalni operater. Januarja smo v Braziliji zbrali JadLog, zato smo tam ustvarili tudi našo mrežo. V bližnji prihodnosti bo več prenosov, ki bodo okrepili naš položaj na globalnem zemljevidu.
Kje vidite prihodnost paketne industrije industrije? Recimo leta 2030?
Delmas: Če upoštevamo današnje trende, lahko prosto ocenimo, da bo do leta 2030 naše podjetje obdržalo dostavo paketov za približno 25 odstotkov celotne prodaje v Evropi. Hkrati bo rast prodaje na spletu rasla, neposredna prodaja strankam pa bo predstavljala 70 odstotkov vseh dobav. Trg bo imel večjo vlogo, da bi imel tehnologijo, ki bo diferencialna v poslovanju. Kar se tiče konkurence, bo večje število elektronskih trgovin prevzelo večino prodaje. Podobno bi se lahko zgodilo v kurirski dejavnosti, kjer za premik, ki je trajala več let, potrjena, in trg bo ostal le še pet velikih podjetij, ki oddaja. Hkrati se bo hitrost dostave zmanjšala. Dobave živil ali zdravstvenih izdelkov bodo dostavljene v nekaj urah in število pošiljk v istem dnevu bo vse več. Ker bo trg rasel, bodo podjetja rasla in dostava v enem dnevu bo postala standardna storitev.
