Mlada in energična Prekmurka Miša Zečevič je mnogim poznana kot plesna učiteljica, osrečuje pa jo tudi petje in ustvarjanje za otroke. Njena zgoščenka, ki jo je izdala pred dvema letoma, je v vrtcih po SV Sloveniji zelo priljubljena. Kot Miss Exlusive je Miša celo pred dvema letoma zastopala barve Slovenije na lepotnem tekmovanju v Turčiji.
Z njo smo skupaj sodelovali pri zadnjem projektu, ko je skupaj s finalistko Miss Slovenije Lano Krajnc in modelom Dmitrijem Halužanom pozirala za podjetje KiK Slovenija.
Miša, kako ste zajadrali v plesne vode?
V plesne vode sem zajadrala povsem spontano, najprej doma, ko sem rada plesala v svoji sobi. Zanimivo je to, da sprva nisem imela posluha za ritem in moji družinski člani so me zmeraj opozarjali, da prehitro plešem, a se na to nisem ozirala. Mama je rekla, da bom enkrat že dojela. Potem sem se udeleževala plesnega krožka v osnovni šoli, kasneje pa sem začela obiskovat tečaj jazz baleta in show danca. Okoliščine pa so prinesle tudi potrebo po plesni učiteljici za najmlajše, ki sem jo sprejela in tako se je začela moja moj vloga na drugi strani.
Vaš brat ima eno največjih plesnih šol v Prekmurju. Kako se ples razvija na tem področju in kakšna pričakovanja imajo tamkajšnji vrstniki?
V Pomurju dosega plesna šola ZEKO vrhunske rezultate tako na državnem kot na mednarodnem nivoju. Naši plesalci se udeležujejo tako državnih kot tudi evropskih in svetovnih tekmovanj ter prinašajo domov medalje. Veseli nas, da lahko mladim približamo ples kot zdravo in ustvarjalno obliko prostočasne dejavnosti, tisti, ki pa imajo ambicije in željo po tekmovalnih vodah pa nudimo strokovno znanje, podporo, za kar je predvsem zaslužen moj brat in odličen trener Dejan Zečević. V Pomurju se tako ples razvija v pravi smeri in parira ostalim področjem v Sloveniji, vedno več pa jih k nam po nova znanja prihaja tudi iz tujine.
Vemo, da je danes veliko plesne scene predstavljene na spletnih portalih. Včasih so le to znanje prenašali učitelji, ko so se vračali iz raznovrstnih delavnic in ga dajali otrokom. Kako gledate na to “virtiualno” plesno sceno?
Zame je to ena od prednosti moderne tehnologije. To pomeni, da je novo znanje dostopno veliki množici, kar tudi sama izkoriščam preko portala Youtube, kjer so objavljene tudi moje pesmice s koreografijo. Seveda je treba ločiti med laičnim in profesionalnim materialom, zato so plesne delavnice še zmeraj tiste, kjer je znanje podano iz prve roke sistematsko in na visokem nivoju. Vsebine so dostopne več ali manj vsem, kako bo to znanje sprejeto pa je odvisno od posameznika.
Sami v plesni šoli poučujete otroke. Od tistih najmlajših do starejših. Kaj vam dajo malčki in kako doživljate vaše delo?
V vlogi plesne učiteljice uživam in rastem kot oseba. Srečujem se z otroci od treh let naprej in skušam na njih prenesti ljubezen do plesa in jih naučiti prvih plesnih korakov. Pri tem gre predvsem za veliko psihologije, motivacija je ključna, da otrok sodeluje pri dejavnosti, ki ni nujna. Kot plesni učitelj dobiš skupino različnih posameznikov z različnim potencialom in predznanjem, ki mora na nastopu delovati dokaj enotno. To ni lahka naloga, ko dobiš triletnike. Moje delo je odgovorno a zelo nagrajujoče. Pri tem gre za veliko izmenjavo energije, ki je pri otrocih pristna in naravna, zato te vzamejo za svojega ali pa ne. Otroci so me naučili veliko, predvsem potrpežljivosti, sprejemanja drugačnosti in spoštovanja. Sama pa se trudim biti vzor, navdih in nekdo, ki je opora pri napredku.Vez med plesalcem in plesnim učiteljem je zelo posebna in izpolnjujoča.
Ples ste združili tudi z glasbo. Dajte mi zaupati od kod vaša strast do petja?
Veselje do petja je nekakšen “stranski produkt” strasti do plesa. Ples in petje gresta z roko v roki in že kot majhna deklica sem rada obiskovala pevski zbor in se udeleževala pevskih tekmovanj, takrat je to bilo “Koraža velja”. S sošolkami smo v osnovni šoli zmeraj same pripavljale kakšne nastope za proslave in konec šolskega leta. Pri svojem delu sem velikokrat morala združevati različna znanja kot so ples, igra in petje, zato je dobro, da se znajdeš v vseh vodah. Sama sebe dojemam kot amatersko pevko, saj nimam glasbene šole in tudi ne hrepenim po velikih odrih, saj zato nimam dovolj pevskega potenciala. Rada bi ustvarjala simpatične spevne pesmice za otroke, predvsem z namenom prenašanja ljubezni do plesa.
Lahko tudi povem, da je vasa zgoščenka za otroke prisotna tudi v številnih vrtcih, kjer malčki plešejo skupaj s svojimi učiteljicami. Kaj vam to pomeni in kako je nastala ta zgoščenka za otroke?
Zame je to velik dosežek in vedno žarim od ponosa in sreče, ko mi kdo reče, da v vrtcu plešejo na moje pesmice ali ko dobivam pohvale od učiteljic, da se na moj račun zabavajo v vrtcih. To je veliko priznanje mojemu delu in dokaz, da sem na pravi poti. Začelo se je s tem, da sem kot plesna učiteljica stalno iskala nove pesmice za ples. Zaloga slovenskih je seveda omejena, velikokrat pa pesmi niso bile primerne za sestavo koreografije. Moja ideja je bila ustvariti pesmice na katere zlahka sestaviš domiselno a preprosto koreografijo. Povezala sem se z Romanom Sarjašem iz Art Music Studia in s pisateljem Urošem Vošnjakom, ki je prispeval besedila za pesmice, nekaj pa sem jih napisala kar jaz. Nastala je zgoščenka “Miša-pesmi za otroke” s trinajstimi pesmicami.
Prisotni ste tudi na številnih otroških zabavah. Kaj počnete z otroci in kako vas sprejmejo?
Moji nastopi in animacije so podobni zmenkom na slepo. Vedno imam malce treme, saj ne vem kdo me pričakuje in kako bom naredila prvi stik, saj so otroci občutljiva bitja. Vedno pristopim z navdušenjem in iskrenostjo. Moj program ima zmeraj samo grobe smernice, ki jih prilagajam starosti in energiji otrok. Predvsem plešemo, se zabavamo in igramo. To so trenutki, ko pozabim koliko sem stara in uživam v njihovem nalezljivem veselju in radovednosti. Seveda moram pustiti svoje osebne težave doma, saj otroci takoj začutijo, če si prisoten ali ne. Lahko rečem, da me otroci zelo dobro sprejmejo, nekako sem se sedaj naučila ravnati tudi s tistimi bolj nedostopnimi. K temu sedaj pripomore tudi prepoznavnost, saj mi velikokrat rečejo, jaz pa tebe poznam ali pa jaz te gledam vsak dan na račanulaniku in plešem tvoje pesmice. Zato je tudi lažje navezati prvi stik.
Ob vsem tem, se moram dotakniti tudi tega, da ste dejavni v lepotnih – manekenskih vodah. Slovenijo ste zastopali tudi na svetovnem izboru Miss Exlusive, ki je bilo v Turčiji. Kako je bilo in bi se še kdaj poskusili morda na kakšnem lepotnem izboru?
Nobena izkušnja ni sama po sebi slaba ali dobra, ampak je odvisna od tvojih pričakovanj in namena udeležbe. Sama sem se izbora udeležila dokaj pozno in vesela sem, da je temu tako, saj se mi zdi, da sem dosti bolje izkoristila prednosti, prenesla slabosti in povezala izkušnjo s svojim življenjem kot bi jih npr pri 18-ih. Zame je lepotni izbor predstavljal nov izziv, pripravljenost, da se izpostaviš pozitivnim kot negativnim kritikam in še zmeraj ohraniš vrednost v svojih očeh. V Turčiji mi je uspelo priti med top 20 na kar sem ponosna, spoznala sem nove ljudi in predvsem so lepotna tekmovanja lepa priložnost za potovanja in preizkus samega sebe. V ozadju so pa vedno taksni in drugačni interesi, zato o uvrstitvi med top 5 sploh nisem razmišljala. Zmeraj pravim, da si je svoje mnenje najbolje ustavriti sam, zato rada tvegam in se podajam v nove vode. To so izkušnje, ki jih ni moč kupiti in zgodbe, ki jih bom nekoč pripovedovala svojim vnukom.
V sklopu mode ste nedavno posneli tudi novo reklamno kampanjo podjetja KiK Slovenija za športna oblačila. Kako je bilo?
To je še ena od stvari, ki jih delam za mojo dušo in ob kateri pozabim na vse ostalo. Torej skupaj z še dvema modeloma – Lano Krajnc (1.spremljevalko Miss Štajerske in finalistko Miss Slovenije) in Dmitrijem Halužanom smo predstavili linijo športnih majic Puma in Adidas za trgovsko verigo KiK, ki bon a policah od začetka junija. Za make up je poskrbela Mateja Naberšnik za pričesko pa Monika Topolovec pa fotografirala nas je naša uspešna pomurska fotografinja Tanja Zrinski, ki je tudi posnela moje prve modne fotografije. Družili smo se na lepi mriborski lokaciji pri treh ribnikih.
