RAY-BAN : Zgodovina najbolje prodajanih sončnih očal vseh časov
Podjetje Ray-Ban je skozi več kot sedem desetletij delovanja postalo ključno pri premikanju mej na področju glasbe in umetnosti. Tako se je Ray Ban izkazal kot ključen že v času Jamesa Deana, Audrey Hepburn in Michaela Jacksona. Nosile so ga svetovne ikone, ki ne želijo biti videne, a želijo biti opažene.
1930: Vse se vrti okoli aviatork
S prihodom novih letal, ki ljudem omogočala leteti višje in višje, se je vse več pilotov v ZDA pritoževalo, da jim sonce visoko v oblakih povzroča glavobole in migrene. V ta namen je bil predstavljen nov model očal, ki je s svojimi zelenimi lečami pomagal pilotom, hkati pa ni vplival na njihovo vidljivost. To je bil tudi trenutek, ko se je rodila blagovna znamka Ray-Ban.
Kmalu zatem, leta 1937, je na trg prišla nova kolekcija očal, ki je oči zaščitila pred bleščanjem. Očala so na začetku imela plastični okvir ter obliko današnjih aviatork. Leto kasneje so plastične okvirje zamenjali kovinski, in takrat je bila uradno predstavljena kolekcija Ray-Ban Aviator.
Ni bilo potrebno veliko, da je Ray-Ban blagovna znamka postala izjemno priljubljena tudi pri splošni javnosti. Leta 1938 so pri Ray-Banu lansirali izjemno priljubljen model Shooter, takrat z zelenimi in rumeni lečami. Ray-Ban je svojo znamko razvijal dalje in pridno polnil katalog, ter posledično večal krog uporabnikov. Naslednji model, ki je pri javnosti požel ravno toliko zanimanja, pa je bil model Outdoorsman leta 1939. Najprej so ga poimenovali Skeet glass, bil pa je namenjen predvsem lovcem, strelcem in ribičem. Je pa bil ta model skozi leta dopolnjen z mnogimi odatki, kot so usnejene ročice in drugi usnjeni dodatki.
1940: Aviator in še več
Že tako visoke zahteve po primernih sončnih očalih so se pri ameriških pilotih med drugo svetovno vojno še zvišale. Številne raziskave in posodobitve so tako prinesle odbojne leče, ki so nudile jasen in čist pogled na letalsko armaturno ploščo. Se je pa ta moda zelo hiitro razširila tudi med civiliste, ki so prav tako želeli uživati razkošje sončnih očal, kot so jih letalske enote.
Tako lahko trdimo, da vojaškega vpliva na modno industrijo nikakor ni mogoče zanikati. Ker so civilisto grepeneli po približku videza svojih junakov, so v letu 1940 vrhunec mode predstavljale vojaške in mornarske majice. Tako je Ray-Ban v zelo kratkem času naredil ogromen preskok – od predvsem vojaških naročnikov je postal prepoznaven kot ikona tedanje kulture.
1950: Hollywoodski blišč
V začetku druge svetovne vojne je Hollywood imel izjemno močan vpliv pri narekovanje modnih trendov. Model Ray-Ban Wayfarer je bil javnosti predstavljen leta 1952, nosila pa sta ga tako James Dean v filmu Rebel Without a Cause (1955), kot tudi Audrey Hepburn v uspešnici Breakfest at Tiffany's (1961). S tem pojavom na televiziji se je Ray-Ban tudi dokončno zasidral kot najbolj prepoznaven moden dodatek do takrat.
Ray-Ban se je ves čas trudil posodobiti ter nagraditi svoja sončna očala. Leta 1953 so zato predstavili novo kolekcijo, imenovano Ray-Ban Signet, katerega prepoznavna lastnost je bil zlat oziroma srebrni okvir z ravnimi črtami pri nosnem predelu. Originalna izvedba tega modela je bila nato večkrat predelana, kot primer pa lahko navedemo Ray-Ban Johnny Marr's Limited edition (2011), zasnovan s strani kitarista legendarne indie rock skupine, imenovane The Smiths. Ena izmed nadgradenj je bila tudi tista v letu 1953, ki je vsebovala leče G-15. Gre za nevtralne sive leče, ki pri pogledu ne skazijo barv, obenem pa nudijo izjemno zaščito tudi ob visokem sijaju svetlobe. Naslednja nadgradnja je z malce okornejšo obliko sledila leta 1957, imenovala pa se je Ray-Ban Caravan. Ta model je kasneje nosil tudi Robert DeNiro v filmu Taxi Driver, ki je bil posnet leta 1976. Enak a ženski model, je bil predstavljen leta 1958, na voljo pa je bil v več različnih barvah in z dekorativnimi cvetlicami.
1960: Revolucija in spremembe
Če pogledamo nazaj, v divja šestdeseta, ki so bila zaznamovana z upori in revolucijami, lahko ugotovimo, da se je Ray-Ban spreminjajočim časom hitro prilagajal. Iz tridesetih designov na začetku desetletja, se je številka modelov do leta 1969 povzepal na kar 50. Ray-Ban je tako postal vodilni proizvajalec sončnih očal na svetovnem trgu, poznan po kvaliteti in stilu, ki se kazala tako pri očalih kot tudi v lično zasnovanih usnjenih etuijih, ki so varovala očala, ko ta niso bila v uporabi.
Ray-Ban je nadaljeval s kreiranjem novih modelov, Hollywood pa z njihovim nošenjem. Model Ray-Ban Olymian I in II sta bila predstavljena leta 1965, ko jih je premierno pokazal Peter Fonda v filmu Easy Rider. Okvirji so bili zasnovani iz mehko ukrivljenega železnega obročka ter ukrivljenih leč, ki sta predstavljala združenje elegance ter upora. Ray-Ban Balorama na trg pišla leta 1968 ter bila slavnostno nošena v filmu Dirty Harry, v katerem je leta 1971 igral Clint Eastwood. Sicer pa je tudi James Dead bil redko viden brez očal Ray-Ban Wayfirer, katerih temne leče so njegovi podobi dodale kanček skrivnostnosti.
Naslednja modela sta bila še moški Ray-Ban Meteor in v mačje oko oblikovane Ray-Ban Laramie.
1970: Šport in eleganca
V sedemdesetih letih je prevladoval disko, čigar glavna naloga je bila navdušiti s svojim bliščem in glamurjem. Prepoznavna točka tega obdobja je bilo nošenje očal vedno in povsod, posebej v zaprtih prostorih. V tem času je trg sončnih očal postal bolj sofisticiran in se razvil v dve različni smeri: na športno nujno opremo in modni dodatek.
Ray-Ban je v sedemdesetih letih lansiral dva modela, Ray-Ban Vagabond in Ray-Ban Stateside. Oba sta imela plastične okvirje in dva tipa leč: G-31 odbojne leče ter standardne G-15 leče. Ponovno so Ray-Ban Vagabond predstvili še leta 2010, ko so ga nadgradili z malenkost drugačno obliko – oblika kapljice, ter tako poskrbeli za retro šik videz.
Tukaj pa se razvoj v sedemdesetih letih prejšnejga stoletja še ni končal. Nadaljevali so z lasiranjem planinskih očal z zrcalnimi lečami ter usnjenimi stranskimi ščitniki, ki so bili razviti posebej za sončne in vetrovne razmere v hribih. Kasneje je Ray-Ban razširil ponudbo tudi na kontaktna očala. Leta 1974 so bile predstavljene posebne kromirane leče, imenovane Ambermatic. Te so spreminjale barvo glede na pogoje, katerim so bile izpostavljene. Zaradi tega so bile še posebej primerne za smučarje ter vse ostale, ki so se ukvarjali z zimskimi športi.
1980: Oder in platno
V desetletju arkadnih iger ter vzpona MTVja, je Ray-Ban predstavjal must-have znamko. V takrat posnetih filmih je imel model Wayfare pomembno vlogo, saj so ga prikazovali v klasikah, kot so The Blues Brothers (1980) in Risky Business (1983). Film Top Gun je ponesel Aviator nazaj h koreninam, ter jih s Tomom Cruisom na čelu predstavil kot očala, primerna za pilote.
Michael Jackson je svoj prepoznaven videz zasnoval leta 1984, ko je na podelitev nagrad Grammy nagrad prišel z očali Ray-Ban aviator. Vendar je kljub temu je za svojo epsko turnejo BAD, s katero je koncertiral vse od 1987-1989, izbral model Wayfare.
1990: Nova doba za Ray-Ban
Ray-Ban je v devetdesetih letih nadaljeval kot ljubljenec filmske industrije; Ray-Ban Clubmaster je bil nošen v filmu Malcolm X (1992), kjer jih je nosil Denzel Washington, pa tudi v filmu Reservoir Dogs (1992), kjer jih je nosil Tim Roth. V letu 1997 je svet videl še Willa Smitha in Tommyja Lee Rotha nositi Ray-Ban Predator v filmu Men in Black, medtem ko je Johnny Deep v Fear and Loathing in Las Vegas (1998) nosil Ray-Ban Shooter. V letu 1999 je Luxottica Group odkupila podjetje Bach & Lomb, ter tako zraven pridobila še znamke kot so: Ray-Ban, Arnette, Killer-Loop Eyewear in REVO.
2000: Kultura in komunikacija
Največji napredek v blagovni znaki Ray-Ban je bila zagotovo predstavitev nove kolekcije sončnih očal za otroke (2003) ter očal z dioptrijo. Ray-Ban Optical, kot so se imenovala dioptrijska očala, so črpala navdih iz že poznanega Ray-Ban stila ter kakovosti, dodali pa so ji še kanček modernosti. Prva kolekcija sončnih očal za otroke, z imenom Ray-Ban Junior, je bila narejena za otroke od 8. do 12. leta. V tej kolekciji so se osredotočili na maksimalno zaščito oči, očala pa so navzven izgledala izjemno lepo. V letu 2005 so v otroški kolekciji predstavili modele, ki so v celoti bili izdelani iz tatana, s čimer so predstavili hipoalergensko ter lahko a čvrsto ogrodje.
Leta 2006 je Ray-Ban predstavil popolno preobrazvo linije Wayfarer. Glasbenemu fotografu Micku Rocku je bilo zaupano ustvariti novo serijo fotografij pod imenom Ray-Ban Uncut: the Wayfarer Session, v sodelovanju z zvenečimi imeni kotso skupina Peaches, James Murpfy ter Johnny Marr iz The Smiths, ki so tako postali prepoznavne ikone te znamke.
Leta 2007 je Ray-Ban lansiral kampanjo NEVER HIDE, ki je blagovno znamko predstavila kot edinstveno rešitev, ko želiš biti skrit, a kljub temu viden. NEVER HIDE je postal svetovno prepoznaven, saj so kampanijo premierno predstavili kar na Times Square v New Yorku, kjer so na dvanajst metrskih zaslonih predvajali različne uporabnike očal Ray-Ban, ki so na tako imenovanem »križišču sveta« iskrivo in spontano predstavljali odseke svojih življenjskih zgodb. Posnetki so nato bili predvajani tudi na spletni strani Ray-Ban.com, kar je kampanjo NEVER HIDE poneslo v cel svet, hkrati pa poudarjalo Ray-Banovo misel, da šteje vsak posameznik.
V istem letu je Ray-Ban v industriji sončnih očal ponovno potrdil svoj primat. To je dosegel z dodajanjem novega segmenta znotraj svoje linije. Pričeli so namreč uporabljati karbonska vlakna v kolekciji Ray-Ban Tech Carbon Fiber Collection, ki predstavlja izjemno čvrst, vendar lahek občutek nošenja. Značilnost karbonskih vlaken v lečah je namreč posebno ovijanje sedmih plasti ogljikovih vlaken, zaradi česar so tudi same leče izjemno nosljive. Leči P3 in P3Plus zagotavljata izjemno polarizacijo in vidljivost v barvah boljše kvalitete. Proti odsevni premaz, ki se uporablja tudi za odpravo bleščanja, pa zagotovalja popolno zaščito pred sončnimi žarki.
2010: Posodobitve, dodatki in praznovanje 75. rojstnega dne
V letu 2010 je svoj trenutek slave ponovno doživel Ray-Ban Aviator. Najeli so glasbenega fotografa po imenu Kevin Cummins, ki je v promocijsko fotografiranje vključil zvezde sedanjosti in prihodnosti – The Virgins, The Big Pink, We are scientists in Iggy Pop so bili le nekateri, ki so se vključili v kampanjo znotraj Ray-Ban Aviator kampanje.
Leta 2011 je luč sveta ugledala nova linija, imenovana Ray-Ban Light Ray. Gre za linijo očal z dioptrijskimi stekelci. Očala Ray-Ban Light Ray imajo okvirje, ki so posebej prilagojeni za hiperalerherno, fleksibilno in izjemno lahko uporabo, saj so izdelana iz titana. V kompletu z vsakim parom teh očal pride tudi komplet trojnih leč, ki jih lahko uporabnik po želji menja in si videz očal tako prilagodi vsakodnevnim potrebam.
Podjetje Ray-Ban je takrat predstavilo tudi enega njihovih najbolj poznanih modelov, ki jih preveva občutek sodobnosti. Linija, prvotno lansirana v osemdesetih letih kot linija za ženske v obliki mačjih oči (Ray-Ban Cats 1000), je bila posodobljena ter izboljšana z novimi svetlimi barvami ter zaobljenimi oblikami. Posodobitev istega modela je bila pripravljena tudi za moške (Ray-Ban Cats 5000), ki je prejela posodobitve v beli, vijolični, sivi, modri ter roza barvi.
Ray-Ban je nadaljeval z nadgrajevanjem že uveljavljenih modelov in leta 2011 predstavilo še nekaj modelov iz šestdesetih. Gre za modele Ray-Ban Round, Meteor and Laramie, ki so od takrat naprej na voljo tudi v rožnati, zeleni ter modri barvi. Leto za tem je Ray-Ban predstavil novo zbirko 20 barv.
21. marec 2011 je bil za marsikaterega zvestega privrženca najbolj popularne znamke očal poseben dan. Mnogi so se namreč zbrali na različnih lokacijah po svetu, med drugim v Londonu, New Yorku, Šanghaju, Cancunu in Riu, da bi skupaj proslavili prelomne točke kampanije NEVER HIDE. Lansiranje oziroma proslavitev te kampanije še danes velja za eno izmed večjih digitalnih dogodkov, saj je sama kampanja skozi socialna omrežja ter spletno stran dosegla več kot 10 milijonov ljudi.
Leta 2011 se je kot predstavnik Ray-Bana ponovno pojavil Johnny Marr, kitarist skupine The Smiths. Posnel je 5 različnih pesmi - Au Revoir Simone, Best Coast, Carsick Cars, Mona in Tom Vek – ki ji je spremenil besedilo ter jih tako uporabil za inspiracijo znamke Ray-Ban. Marr je prav tako sodeloval pri kreiranju podobe Ray-Ban Johnny Marr’s Limited Edition. Linija je izšla v 1.500 kosih, na vsakem izmed očal pa je odtisnjen napis »Johnny«.
Povzamemo lahko, da sta stil in povezovanje ključna dejavnika, ki jima lahko pripišemo uspeh znamke Ray-Ban, nikakor pa ne smemo pozabiti niti na tehnologijo. Izvor same znamke je namreč tehnološki odgovor na težavo, s katero so se takrat spopadali piloti, hkrati pa je danes odgovor tudi na težave in zahteve uporabnikov. Najnovejša tehnološka pridobitev je vključitev Lite Force, napreden material, ki omogoča rešitve za avtomobilsko industrijo, letala, elektroniko in medicinsko industrijo. Vključen v model Aviator, LiteForce zagotavlja enako moč kot tradicionalni okvir, a nudi veliko večjo prilagodljivost. Moč in prožnost bosta namreč še naslednjih 75 let prepoznavna znaka znamke Ray-Ban.
V letu 2012 je Ray-Ban praznoval svojo dediščino z novo kampanijo, tokrat imenovano »Legende«. Bistvo kampanije je predstavitev ene osebe iz vsakega obdobja obstoja znamke. 7 različnih fotografij predstavlja razvoj očal vse od tridesetih let prejšnejega stoletja pa do danes. S tem predstavljajo Ray-Ban kot znamko, ki je bila vedno v ospredju kulturnih sprememb ter v ponos tistim, ki so želeli biti opaženi.
Ray-Ban bo kmalu praznoval svojo 75. letnico, in sicer z izdajo knjige v omejeni količini. Govorila bo o zgodovinskih ikonah iz sveta glasbe, filma, mode ter popularni kulturi, ki so jo zaznamovala posamezna obdobja. V nadaljevanju bo izšla serija štirih Aviator očal klasičnega stila, s posebnimi fotokromiranimi lečami.
Skozi vsako desetletje svojega obstoja je Ray-Ban soustvarjal popularno kulturo ter narekoval modne smernice. Sončna očala Ray-Ban nikoli niso predstavljala le prehodnega trenda, temveč so zaznamovala uporabnika skozi nejgov okus in stil. In sedaj, 75 let po izidu prvih Aviator očal, s katerimi so ameriški piloti dosegli nove višine, Ray-Ban še vedno ostaja trajna klasika.
