Nedavno je v slovenskem prevodu izšla nova knjiga dr. Kenana Crnkića z naslovom Pazi, katerega volka hraniš! Po izrednem uspehu njegove knjige 7 skrivnosti uspeha, bo ta zagotovo znova poskrbela za odličen odziv pri ljudeh.
Knjiga 7 skrivnosti uspehadr. Kenana Crnkića je postala velika mednarodna uspešnica, ki je bila samo v prvem letu po izidu desetkrat ponatisnjena. Danes 41-letnega doktorja ekonomskih znanosti in profesorja na univerzi Webster na Dunaju je pri 35. letih življenje postavilo na hudo preizkušnjo, saj je bil klinično mrtev. Pravi, da je živel preveč intenzivno, v trenutkih obsmrtne izkušnje pa je ugotovil, da ga nič od tistega ni zares izpolnjevalo. Takrat je naredil licenco za motivacijskega trenerja in se odločil, da napiše tri knjige. S Kenanom sva poklepetala in nastal je ta čudovit intervjujček.
Vaša prva knjiga 7 skrivnosti uspehapreprosto in praktično pojasnjuje, kako uspeti. Kaj pa je vaš največji uspeh?
Da mi je uspelo ostati normalen. To je v času, v katerem živimo, izziv. Ko človek doseže neke cilje, ki ga izpolnjujejo na osebnem, kariernem, poslovnem in matrialnem področju, je uspeh, če ga to ne spremeni v odnosu do drugih ljudi.
Vam je bilo to težko?
V kratkem času sem postal poslovno zelo uspešen in veliko ljudi poznam, ki so se po takem uspehu povsem spremenili. Ljudi, ki so zaslužili miljone in se vozili v dragih avtomobilih, se kitili z različnimi titulami. Torej stvarmi, ki so jih postavili višje na družbeni lestvici. Toda izgubili so pristen stik z ljudmi. Meni pa največ pomeni prav to, da se ljudje obrnejo name in mi zaupajo, da jim je všeč, kar napišem ali povem, in da jim s tem pomagam. To je moj največji uspeh. Da se lahko nekomu približam in mu nekaj dam. S tem izpolnjujem svojo življenjsko misijo.
Ni skrivnost, da ste vodili velike korporacije in podjetja v javni in zasebni lasti. Objavili ste veliko poljudnih in znanstvenih člankov. Cenijo vas v domačih in mednarodnih krogih. V knjigi govorite o tem uspehu...
Ugotavljam, da v bistvu ne obstaja neka prava opredelitev uspeha, in to me fascinira. Kaj je torej ta uspeh, ki si ga vsi želimo? Zanj ni enotne definicije, ker je uspeh individualen. Vsak človek si mora postaviti svoje cilje, vsak bi rad uspel na svojem področju. Zato ljudi, ki jih učim, velikokrat vprašam, kakšne cilje imajo, in takoj dodam: so to vaši cilji? Zveni preprosto, ampak ni. Marsikdaj delamo stvari, s katerimi želimo impresionirati druge, jim nekaj dokazati. Toda ali je to cilj, ki nas bo izpolnjeval?
Je lahko vsak uspešen?
Absolutno. Ampak za to mora upoštevati nekatera pravila. Nikoli me ne neha čuditi, kaj vse se učimo v šoli – znamo recimo koreniti števila, ne vemo pa, kako uspeti in najti smisel v tistem, kar počnemo. Zato sem to poimenoval skrivnosti. Čeprav gre za temeljne principe, ki so brezčasni, neodvisni od družbenih sprememb.
Kaj odgovarjate tistim, ki pravijo, da ne morejo uspeti, ker nimajo možnosti, denarja …
Najpomembnejše je, da pazimo na svoje misli. Če si nenehno ponavljamo, da nečesa ne zmoremo, bo res tako. In kot drugo, to so le izgovori. Izgovore lahko vedno najdemo, priložnosti so redkejše. Iskati moramo slednje! Mislim, da velika večina ljudi ni neuspešna zato, ker so si postavili nedosegljivo previsoke cilje, temveč zato, ker so si cilje postavili prenizko in so jih dosegli. Če se soočite s svojo smrtnostjo, kot sem se jaz – pravzaprav ljudem večkrat svetujem, naj obiščejo pokopališče ali bolnišnico, da bi to laže začutili, se boste vprašali: česa se bojim? Življenje je prekratko, da bi bilo nepomembno. Osemdeset odstotkov ljudi preživi življenje zaskrbljenih, obdanih z negativnimi mislimi. Uspešnih pa ne zanimajo skrbi, temveč uporaba informacij na koristen način.
Kako torej postanemo uspešni?
Uspeh je posledica delovanja. Samo razmišljanje ne privede do cilja. Z dobro idejo ne moremo nič, če ne bomo zavihali rokavov. Veliko ljudi oceni, kaj lahko storijo v enem letu, ne pomislijo pa, kaj lahko dosežejo v petih letih. Največ dosežemo, če stvari spreminjamo korak za korakom, in to vsak dan. Menim, da če hočeš priti višje, moraš postati višji.
Kaj to pomeni?
Da delamo na sebi, da vlagamo vase. Zanimivo je, koliko ljudje dajo nase (v smislu, da kupujejo drage obleke ipd.) in koliko vase (v smislu izobraževanja, prizadevanja za to, da pri svojem delu postanejo sijajni). Dobra obleka ti bo dala službo, samo pravo znanje pa bogastvo. Imamo veliko dobrih zdravnikov, odvetnikov, poslovnežev, ampak le malo je sijajnih. Poleg tega moramo energijo vlagati v tisto, kar je v skladu z našimi cilji. Zakaj bi se na primer učili nemško, če želimo delati v Ameriki?
Vaša prva knjiga govori o uspehu, druga (ki še ni prevedena v slovenščino) pa o sreči. Je uspeh pogoj za srečo?
Ne. Poznam veliko uspešnih ljudi, ki so strašno nesrečni. Uspeh je, če dosežemo tisto, kar si želimo. Sreča pa je želeti tisto, kar smo dosegli. Marsikdaj ljudje v bistvu iščejo nekaj, s čimer bi se postavili pred drugimi. In ko to dobijo, občutijo praznino, vedo, da jih to ne izpolnjuje. Vsi ljudje niso uspešni in vsi uspešni ljudje niso srečni. So pa vsi srečni ljudje uspešni. V to verjamem.
Kaj je potem sploh izpolnjeno življenje?
Življenje s smislom. Smisel življenja je življenje s smislom. Ko človek dobi odgovore na pomembna vprašanja, kot so: zakaj sem zjutraj vstal in zakaj počnem, kar počnem, potem je že na dobri poti, da se bo vse dobro izšlo. Kdor ima dovolj močan »zato«, bo našel način, da si uresniči željo. Motivacija pomeni, da imamo motiv in akcijo. Da torej vemo, zakaj nekaj počnemo, in da se tega lotimo.
V Sloveniji imate tudi različne stranke in prijatelje. Kaj je po vašem mnenju naša največja ovira pred uspehom, ki tare Slovence?
Mislim, da smo ljudje vsepovsod enaki. Vsi se delimo v tri skupine. Prvi so tisti, ki jih upravlja življenje. To so ljudje, ki vsepovsod najdejo izgovor za neuspeh in se poistovetijo z množicami tistih, ki mislijo enako ali podobno. Drugi sklop ljudi sestavljajo tisti, ki jih upravljajo drugi ljudje. To so ljudje, ki vidijo izgovor za trenutno stanje oziroma neuspeh v drugih, na primer v nadrejenih ali zakoncih, ki jih kritizirajo ali jim skušajo preprečiti uresničitev ciljev in ambicij. Potem pa so tu še tisti, ki svoje življenje upravljajo sami in prevzamejo odgovornost zanj. Ti imajo jasno opredeljen smisel. Takšni ljudje vedo, da si morajo pomagati sami in se ne obremenjujejo z okoliščinami, drugimi ljudmi in drugimi dejavniki. Imajo jasno začrtane cilje, načrte, kako jih bodo dosegli in so pozitivno naravnani. Obenem so tudi hvaležni za vse, kar so dosegli. Jaz recimo vsako jutro odprem okno in se zahvalim, da sem živ. Psihološko ni mogoče biti hkrati hvaležen in žalosten!
Kako se spopadate z neuspehom? Neuspeh je sestavni del uspeha. Nekdo je nekoč rekel: uspeh je pomikanje od enega neuspeha k drugemu, ne da bi izgubili zanos. Tudi jaz nimam vseh odgovorov, tudi jaz imam slabe dneve – samo malo več sem treniral in delal na sebi. Življenje vsakogar na neki točki nokavtira. Pomembno je, kako se bomo dvignili. Za uspeh in srečo se je treba boriti, nikoli ne prideta sama od sebe!
